Mark 5:21-43

Oblast nad boleznijo in smrtjo

(Matej 9,18-26; Luka 8,40-56)

21Komaj se je Jezus vrnil na drugi breg, že se je tam zbrala velika množica ljudi okrog njega. 22Tedaj je prišel Jair, predstojnik judovske sinagoge in padel pred Jezusa. 23Ves obupan ga je prosil: “Moja hčerka umira. Pridi in položi nanjo roko, da bi ozdravela!” 24Jezus je odšel z Jairom, za njim pa je šla množica ljudi.

25Med množico je bila tudi neka žena, ki je že dvanajst let trpela zaradi močne krvavitve. 26Mnogi zdravniki so ji poskušali pomagati in razdala jim je vse svoje premoženje. Toda nihče ji ni mogel pomagati. Bilo ji je celo čedalje slabše. 27Potem pa je slišala, da Jezus ozdravlja bolne. Prerinila se je skozi množico do Jezusa in se od zadaj dotaknila njegovega plašča. 28Pri tem je razmišljala: “Če se le dotaknem njegove obleke, bom gotovo ozdravela.” 29Res je takoj opazila, da je bila rešena nadloge. Krvavitev se je ustavila. 30Tudi Jezus je čutil, da je ozdravljajoča moč izšla iz njega, zato se je ozrl po množici in vprašal: “Kdo se me je dotaknil?” 31Učenci so odgovorili: “Ljudstvo te stiska z vseh strani, pa sprašuješ, kdo se te je dotaknil?” 32Toda Jezus je opazil ženo, ki se ga je dotaknila. 33Bila je prestrašena in je vsa trepetala, kajti vedela je, kaj se je zgodilo z njo. Padla je predenj in mu vse povedala. 34Jezus ji je rekel: “Hči, ker si tako čvrsto verovala vame, si ozdravela. Pojdi v miru. Ozdravljena si.”

35Ko se je še pogovarjal s to ženo, je priteklo nekaj ljudi z Jairovega doma in kričalo: “Tvoja hči je mrtva. Nima več nobenega smisla, da nadleguješ Gospoda.” 36Jezus je to slišal in je rekel Jairu: “Ne obupuj! Zanesi se povsem name!” 37Potem je Jezus ustavil množico in ni dovolil, da bi kdo drug razen Petra, Jakoba in Janeza šel z njim. 38Ko so dospeli do Jairovega doma, je Jezus videl mnogo ljudi in slišal jokanje in zdihovanje. 39“Zakaj ves ta hrup?” jih je vprašal. “Otrok ni mrtev, ampak samo spi.” 40To se jim je zdelo tako nesmiselno, da so se mu posmehovali. Vse je poslal proč, samo starši in njegovi trije učenci so šli k otrokovi postelji. 41Potem je prijel deklico za roko in rekel: “Talita kumi!” (kar pomeni, “Deklica, pravim ti, vstani!”) 42Dvanajstletna deklica je vstala in stekla po sobi. Staršem je zastal dih. Niso vedeli, kaj naj bi rekli. 43Jezus jim je izrecno prepovedal, da komu pripovedujejo o tem. “Zdaj pa dajte deklici jesti!” je rekel.

Copyright information for SlvZNZ